HIŠA POLNA SPOMINOV
Hiša ima temelje, ima streho in stene. In postane dom, ko med stene ujame trenutke, ki vsem tistim, ki si delijo njene prostore, ustvarijo tople spomine.
Mimikina hiša je bila dom mnogim …
Konec 19. stoletja, okrog leta 1890, je postala dom Mariji in Matiji Zupančič, Mimikini babici in dedku. Zgradil jo je Marijin brat, toda življenje ga je zaneslo čez ocean, v obljubljeno Ameriko.
Tako je hiša postala prostor, kjer se je začela pisati nova zgodba. Mariji in Matiji so se rodili štirje otroci, vendar je otroštvo preživel le Franc, ki se je poročil z Marjeto. Po rojstvu sina Hermana se je že čez leto dni rodila deklica Marija, ki so jo klicali Mimika. Čez nekaj let se jima je pridružil še mlajši brat Hinko.
Mimika je ostala v rojstni hiši. Hiša je postala dom družini, ki si jo je ustvarila z Jožefom Karnerjem. Rodil se jima je sin Jože, sedem let kasneje pa še hčerka Marjetka. Marjetka je skupaj z možem Darkom ter hčerkama Tjašo in Mašo v hiši preživela prva leta družinskega življenja.
Pri Mimiki so mnogi sosedje preživljali svoj prosti čas. Radi so jo obiskovali, kramljali med seboj in ji tudi pomagali pri različnih kmečkih opravilih.



































